Splošno znano je, da sta rastni hormon in testosteron ključna elementa pri pridobivanju čiste mišične mase in izgubljanju maščobe. Veliko bodybuilderjev in športnikov pa se ne zaveda regulacijske moči in sinergistične vloge inzulina, ki pomaga pri proizvodnji IGF-1 (Inzulinu podoben rastni faktor -1nsulin-like Growth Factor-1). IGF-1 je zelo pomemben element pri pridobivanju mišične mase. IGF-1 je nujen za pravilen metabolizem glukoze in beljakovin. Pravilen metabolizem glukoze in beljakovin ima ključno vlogo pri rasti mišic. Poleg anaboličnih procesov lahko IGF-1 odpravi starostne težave kot so inzulinska odpornost in zmanjšana mišična sila. Lahko uporabljate najboljše dodatke, se držite najboljših programov in imate pomoč najboljših trenerjev, vendar ne boste dosegli svojih želenih ciljev, če ne boste kontrolirali izločanje inzulina v telesu. Količina IGF-1 v telesu je odvisna od vaše sposobnosti uravnavanja inzulina. Inzulinska povezava – Insulin link
Rastni hormon, ki ga človeško telo izloča preko nadledvične žleze – hipofize (ki se nahaja v središču možganov), oskrbuje mišice in kosti. Rastni hormon takoj in neposredno sproži procese za rast tkiva. Večina rastnega hormona pride do jeter, kjer razpade v roku 60 do 90 minut. Pred razpadom ga jetra uporabijo za izdelavo somatomedinov – somatemedins, ki so bolje znani pod imenom faktorji rasti. Največ raziskav se nanaša na rastne faktorje IGF-I in IGF-II. Ena ključnih nalog rastnega hormona je najti pot do jeter, kjer pomaga pri izdelavi in sproženju rastnih faktorjev IGF v telo. Inzulin in rastni hormon v jetrih reagirata in proizvedeta IGF-1. V cirkulaciji imata tako IGF-I kot IGF-II nizko življenjsko dobo. IGF-II je najbolj nujen za rast živcev. IGF-I sproži močno rast mišic. IGF-1 potrebuje redno in konstantno (brez nihanja) dozo inzulina za pravilno delovanje. Do mišične rasti ne bo prišlo, če ne boste v svojem telesu imeli pravih količin inzulina in IGF-I. IGF-I ima največji efekt, če ne prihaja do inzulinskega nihanja. Kako to vemo?
Diabetiki so dober primer. Od inzulina odvisni sladkorni bolniki – diabetiki imajo nizke vrednosti IGF faktorjev. To pomeni, da težko pridobivajo na mišični masi. Diabetes je bolezen trebušne slinavke pri kateri pride do nedoslednega in neučinkovitega izločanja inzulina. Inzulinske zaloge diabetika so kot yo-yo. Vedno nihajo od visoke ravni do nizke. Inzulinska raven diabetikov je odvisna od njihove prehrane. Sladkorni bolniki ne morejo držati inzulina na enaki ravni. Nihanje inzulina v krvi uničuje nivoje IGF v telesu. Mechano IGF-I
Prejšnje raziskave so pokazale različne rezultate glede povezave med izločanjem IGF-I in telovadbo. Nove raziskave pa so potrdile, da se velik del IGF-I izloči v prvih dvanajstih minutah intenzivnega treninga. Najnovejše raziskave so pokazale, da ko so mišice pod visoko obremenitveno kontrakcijo (treningi s težkimi utežmi) pride do mišično specifične bioaktivne oblike IGF-I, ki se imenuje mechano IGF. Dejstvo je, da ta oblika IGF kroži v sistemu, ki je največkrat sestavljen iz družine šestih povezanih - veznih beljakovin, prostega IGF-I in kisline. Teh šest povezanih beljakovin, ki se nahajajo v krvi in mišicah ima nalogo, da regulirajo biološko aktivnost (uporabnost) IGF-I. Nove raziskave IGF-I kažejo, da intenzivni treningi s utežmi ustvarijo signal v mišicah, ki nato preusmeri obliko šestih veznih beljakovin in poveča aktivnost ter dostopnost IGF-1. Ta signal je nujen za rast in regeneracijo.
Količina izločenega IGF-I ni tako pomembnega kot sama sestava beljakovinskih vezi znotraj IGF-I. Težki treningi s utežmi pozitivno vplivajo na ta razmerja. Prav tako je vredno omeniti, da se sprememba razmerji med beljakovinami, ki vodijo do nastajanja aktivnega IGF-I opazi šele šest do dvanajst ur po treningu. Ta čas je enak času, ko najbolj začne delovati sinteza beljakovin, ki pripomore k rasti mišic.
Za maksimalno izločanje IGF je potrebno imeti pravilno zaporedje nekaterih biokemičnih procesov. Ključni trenutek tega zaporedja se zgodi, ko se izloči rastni hormon. Nekateri svoj rastni hormon zvišajo umetno preko dopinga, drugi pa uberejo drugo pot in zvišajo svoj nivo preko intenzivnega treninga, dolgega spanja in uporabe dokazanih dodatkov v pravilnem time-ingu kot so BCAA, GABA, GLUTAMIN, VISOKOBELJAKOVINSKI PRAŠKI posebej pred med in takoj po treningu ter pred spanjem!
Vnos aminokislin in ogljikovih hidratov pred vadbo povzroči dvig količine aminokislin in insulina v krvi kar utvari antikatabolno okolje ter hkrati poveča stopnjo nastajanja dušikovega oksida ( insulin je t.i. vasodilator ) kar še dodatno izboljša dotok hranil v mišice. Vnos aminokislin in ogljikovih hidratov med vadbo omogoča vzdrževanje količine aminokislin in insulina v krvi ter tako prepreči negativno bilanco dušika pred koncem vadbe. Vnos aminokislin,hitrih beljakovin in ogljikovih hidratov po vadbi pa omogoči mehanizmom, ki so se aktivirali med vadbo z utežmi maksimalno hitro regeneracijo inrast novih mišičnih celic ter tako dolgoročno povečanje mišične mase in moči. Uporaba dodatkov je varni način zviševanja rastnega hormona v telesu. Telo ima posebne mehanizme, ki uravnavajo varno zviševanje tega hormona. Težave se pojavijo, ko se posameznik odloči, da si bo na umeten način povečal rastni hormon in IGF-1. Torej preko dopinga.
   
Viri: 1. Arch Biochem Biophys. 2011 Jul;511(1-2):8-13. 2. J Strength Cond Res. 2011 Mar;25(3):767-77. 3. Tillmann V, Patel L, Gill MS, et al. Clin Endocrinol.53(3):329-336, 4. Philips LS. Metabolism, 34:765-770,1985. 5. Carroll PV, Christ ER, Umpleby AM, et al. Diabetes, 49(5):789- 96, 6. Zachwieja JJ, Yarasheski KE. Phys Ther. 79(1):76-82, 7. Parkhouse WS, Coupland DC, Li C, Vanderhoek KJ. Mech Aging Dev. 77;113(2):75-83, 8. Rasmussen BB, Tipton KD, Miller SL, et al. J.Appl.Physiol. 88:386- 392,. 9. Br J Sports Med. 2008 Dec;42(12):989-93 10.Endocrinology. 2010 Mar;151(3):865-75 11.Eur J Appl Physiol. 2010 Nov;110(5):961-9
|