Dokončno se mi je zmešalo si mislite sedaj. Kaj hudiča imajo skutne strjenke s Herkulom Open 2013? Oboje se je dogajalo v istem dnevu, to. Nečloveški napori mojih prijateljev na Herkulu 2013 so me v poznih popoldanskih urah dodobra pretresli. Še posebaj izrazi na njihovih obrazih. Ob počepih, ki so bili krepko nad 200 kilogramov, eden celo nad 300 me je mrazilo. Čemu takšnemu še nisem bila priča. Ob povabilu Anje na benč izziv pa sem seveda rekla da. Z tresočimi se rokami in nogami sem se potrudila, da sem polovico lastne teže dvignila natanko 25krat. Za prvič nasploh ni bilo slabo. Seveda me je Anja krepko odnesla. Močna punca, ni kaj! Ko sem tako dan kasneje trenirala zgornji del so se mi prikazali obrazi, ne rdeči-vijolični, krvave oči in potne kapljice na čelu, sem sama sebi rekla: potrudi se. Benčala sicer nisem, ker me je triceps lepo zategoval od sobotnega izziva, sem pa zato nabijala serije pri potegu na prsi. Zahvaliti se moram M. Belšaku in J. Končini  za povabilo na Herkul Open in Perotu, ki me je spremljal. Kar se pa skutnih strjenk tiče, v kuhinji zadnje čase zelo improviziram. Nekaj receptov sem že objavila- tistega s piškotnim dnom in pudingom naprimer. Sedaj me vleče v popolnoma drugo smer. Želatina strdi skuto tako dobro, da piškotnega dna pravzaprav ne rabiš... zato piškote nalomim in jih vmešam v maso. Prav tako porabim ogromne količine cimeta in ingverja. In to me je čakalo v soboto... lepo hladno in prijetno sladko(sladilo valda). Danes bom v maso dodala gozdne namesto piškotov.